Dokler spanje ne predstavlja težave, mu načeloma namenjamo malo pozornosti – preprosto se uležemo v posteljo in zaspimo. Ko pa se začne pojavljati nespečnost, spanje naenkrat postane umetnost, ki nam pogosto, bolj kot se trudimo, manj uspeva.
Po ugotovitvah psihologov se primarni vzrok nespečnosti v večini primerov sčasoma disasociira od vzrokov, ki nespečnost vzdržujejo, zaradi česar se tehnike odpravljanja nespečnosti navadno osredotočajo prav na odpravo vzrokov, ki nespečnost ohranjajo.
Izboljšanje kakovosti spanca, dolžine spanca kot tudi same sposobnost zaspati lahko pogosto dosežemo že z nehipnotskimi tehnikami, predvsem z ustrezno ureditvijo naše spalne rutine. V postelji naj ne bi preživljali časa kadar izrecno ne spimo, vsaj dve do štiri ure pred spanjem naj ne bi užili hrane in bili fizično aktivni, prav tako vsaj dve uri pred spanjem naj ne bi bili izpostavljeni digitalni tehnologiji. Na dober spanec prav tako vpliva zdrava prehrana, količina poživil, ki jih zaužijemo v dnevu ter predvsem – stres.
In kako si lahko pri nespečnosti pomagamo s hipnozo? Hipnozo in spanje povezuje že samo ime, ki izvira iz grške besede hypnos in pomeni spanje – čeprav hipnoza ni stanje spanja. Kot stanje, ki ga povsem spontano doživljamo vsakodnevno, tik preden zaspimo ali tik preden se zbudimo, je hipnoza lahko odskočna deska v globok, prijeten spanec. S tehniko samohipnoze, ki jo lahko sami izvajamo doma zvečer pred spanjem, svoj um aktivno umirjamo in ga navajamo na želeno posledico – prehod v spanec. Pri tem so zelo učinkoviti tudi individualizirani hipnotični posnetki, ki utrjujejo učinke sugestij ter nas hkrati tudi uspavajo. Predvsem pa s hipnozo – preko podanih sugestij – spreminjamo tok določenih dražljajev (odhod v posteljo) v želen avtomatiziran odziv (dober, kvaliteten spanec) in tako svoj um na novo pogojujemo na samodejno sposobnost prehoda v spanec. Sugestije, podane v stanju hipnoze obenem blagodejno vplivajo na posameznikov stresni odziv ter pripomorejo, da kljub vsakodnevnim življenjskim izzivom ostanemo mirni in sproščeni, kar se hkrati odraža v naši sposobnosti umiritve uma in posledično spanca.
Dober spanec se, paradoksalno, dosega tako, da se zanj ne trudimo. Zgodi se avtomatsko – tako kot hipnoza – ko se znamo primerno sprostiti in umiriti.
